V tem članku je podrobneje razloženo kako se prepozna demenca pri mladih in kaj narediti v zvezi z njo.
Demenca pri mladih – kaj pomeni, kako jo prepoznamo
Demenca pri mladih je tema o kateri se zelo malo govori, do sedaj je veljalo prepričanje, da demenca načeloma prizadene samo starejšo populacijo. Vse bolj pa je jasno, da se z zgodnjo obliko bolezni soočajo tudi mladi, kar vpliva na njihov vsakdan, spomin, zmožnost razmišljanja. To je poseben izziv za posameznike in posledično njihove najbližje.
Kaj pomeni demenca pri mladih?
Ob besedi demenca vedno najprej pomislimo na starejše, ki jih tarejo težave s spominom. Vendar pa je demenca pri mladih dejstvo, s katerim se ljudje soočijo že v rosnejših letih, nemalokrat preden bi kaj takega pričakovali. Torej možgani svoje sposobnosti lahko izgubljajo bistveno hitreje, kot smo mislili doslej.
Tako imenovana zgodnja demenca se zažira v posameznikov spomin, razmišljanje in življenjski vsakdan. Človek s to težavo lahko začne pozabljati, ima težave v pogovorih, lahko se ne znajde v dotlej znanih okoliščinah, na znanih krajih. Obnašanje se spremeni, pojavljati se začne zmedenost, raztresenost, spremenljivo razpoloženje. Glede na to, da gre za mlajše ljudi, pri katerih je ta pojav manj znan in redkejši, okolica novega stanja velikokrat ne razume.
Možgane velikokrat primerjamo z računalnikom s shranjenimi izkušnjami, spomini. Ob pojavu demence se nekateri podatki izgubijo ali se pomešajo, človek z demenco teže pride do nekaterih informacij. Preproste stvari, načrtovanje dnevnih opravkov, zbranost pri pogovorih, postanejo težji izziv, možganski sistem namreč deluje upočasnjeno, vanj se prikradejo napake. Vsak dan pred takšnega človeka postavlja vedno nove naloge.
Ker tovrstnih težav pri mladih ne pričakujemo, jih nemalokrat zamenjujemo s siceršnjimi tegobami današnjih časov, kot so stres, depresija in seveda izgorelost. Prava diagnoza je zato lahko prepoznana pozneje, enako je s pomočjo. A manj, kot je demenca mladih tabuizirana, lažje jo je prepoznati in mladim ob tem pomagati.
Zelo pomembna je torej čim zgodnejša opredelitev, diagnoza težav in seveda pravočasna podpora pri izboljševanju kakovosti življenja obolelih.
Demenca pri mladih pa nikakor ne pomeni zgolj pozabljivosti, ampak vpliva na življenje kot celoto. Tegobe lajšamo s potrpežljivostjo, razumevanjem, oboleli se z demenco sila težko spopadajo, če so prepuščeni sami sebi.
Zakaj pride do demence pri mladih?
Demenca pri mladih sicer ni pogost, povzročajo pa jo negativni dejavniki, ki škodijo zdravju možganov in pomnjenju. Razlogov za to je več.
Pomemben dejavnik pojava zgodnje demence je genetika. Ljudje iz družin z demenco lahko zbolijo tudi sami. Posebne genske mutacije, recimo mutacija gena APOE-e4, lahko pri mladih pomenijo večje tveganje za pojav bolezni, kot je recimo Alzheimerjeva bolezen.
Velik delež imajo kronična obolenja, denimo sladkorna bolezen (diabetes), hipertenzija (visok krvni tlak), pa hiperholesterolemija (visok holesterol). Že dolgo je znano, kako te bolezni negativno vplivajo na krvne žile in pretok krvi v možgane. Ti za normalno delovanje potrebujejo dobro prekrvavitev, zato nezdrave žile povzročajo poškodbe možganskih celic, to pa vodi v izgubo spomina in miselnih sposobnosti – temu rečemo kognitivni upad.
Pomemben dejavnih so poškodbe možganov, ki so sila občutljivi. Škodujejo jim različne poškodbe, udarci, tudi travme. Zaporedne poškodbe, ki so lahko posledice nesreč, na možgane negativno vplivajo daljnosežno, pojavi se lahko posttravmatska demenca, stanje počasne izgube spomina in miselnih sposobnosti.
Na delovanje možganov vplivajo kemična neravnovesja, motnje v uravnoteženosti kemikalij, kot sta dopamin in serotonin, pa tudi dolgotrajen stres. Motnje razpoloženja in miselnih procesov lahko povzročijo spominske težave in slabšo koncentracijo, to pa je zelo podobno simptomom demence.
Kako se prepozna demenca pri mladih?
Demenca pri mladih nikakor ni preprosto prepoznavna, njene simptome lahko zamenjamo s stresom, depresijo, izgorelostjo. Na nekatere simptome pa je treba biti posebej pozoren.
Eden pomembnih znakov je pozabljivost, in to ne siceršnje, vsem znano vsakodnevno pozabljanje. Govorimo o resnejšem pozabljanju imen, datumov in opravkov, s katerimi človek ni imel nikakršnih težav.
Pogoste so tudi težave z zbranostjo. Mladi z demenco utegnejo imeti težave z oteženim sledenjem pogovorom, preprostim nalogam in zmedenostjo v okoliščinah, v katerih pričakujemo hitro razmišljanje in predvsem odločanje.
Nikakor ne smemo spregledati vedenjskih sprememb. Mlad človek z demenco postaja raztresen, zmeden, celo agresiven, lahko ima težave z nespečnostjo. Podnevi pa lahko pride do izogibanja siceršnjim, zlahka obvladljivim dejavnostim.
Kako ukrepati pri demenci pri mladih?
Ob pojavu demence pri mladih je nujno čimprejšnje ukrepanje. Najprej je treba obiskati zdravnika, ta bo opravil potrebne teste in potrdil ali ovrgel diagnozo. Ker, kot rečeno, demenca v zgodnjih letih ni pričakovana, njene začetne stadije težje prepoznavamo. A pomoč je treba poiskati kar se da hitro, saj s tem napredovanje bolezni lahko upočasnimo.
Ob potrditvi diagnoze zdravniki v prvi vrsti predpišejo zdravila za upočasnjevanje bolezni in omilitev simptomov. Po navadi gre za zdravila, ki zboljšujejo spomin in tista, ki vplivajo na razpoloženjsko in vedenjsko raven. Učinkovitost zdravil je treba natanko spremljati, morebitne prilagoditve namreč izboljšujejo učinke zdravljenja.
Oboleli mora poleg zdravstvene skrbi imeti tudi ustrezno podporo, okolje, ki mora biti urejeno tako, da se počuti udobno in varno. Dom je potrebno urediti tako, da bo oseba čim lažje opravljala osnovne dejavnosti, recimo pripravo hrane, načrtovanje dnevih dogodkov … Lahko si pomagamo z različnimi opomniki, seznami ali označevanji stvari, ki jih je na ta način lažje najti.
Poleg pomoči pri organiziranju dnevnih opravil je pomembna tudi psihološka podpora. Obvladovanje demence ni zgolj fizično, ampak vpliva tudi na čustva. Za obvladovanje nezbranosti, frustracij, tesnobnosti je zelo pomemben pogovor s psihologom ali sorodnimi strokovnjaki. Zelo dobrodošle so tudi podporne skupine, kjer se oseba z demenco sreča z ljudmi, ki jih tarejo podobne težave.
V neki kubanski raziskavi je 57 odstotkov vprašanih, mlajših od 27 let potrdilo, da je pri soočenju z demenco potrebna čim hitrejša reakcija.
O bolezni pa je treba tudi govoriti brez zadržkov, s čimer zmanjšamo odrinjenost obolelih mladih ljudi. Javno izražanje izzivov obolelega sproža večjo odprtost in razumevanje tako v družinskem kot prijateljskem krogu.
Kako uporaba hiperbarične komore koristi pri demenci mladih
Mladi z demenco morajo ostati čim bolj samostojni, a hkrati jim moramo pomagati in jih podpirati. Življenje bo vsekakor zahtevno. A z zgodnjim prepoznavanje, in ustreznimi odzivi ga lahko naredimo precej znosnejšega. Nikakor ne smemo dovoliti pojava osamljenosti, človek z demenco mora imeti ves čas potrebno pomoč.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) z vdihavanjem čistega kisika v komori pod povišanim tlakom omogoča boljšo oskrbo tkiv s kisikom, s povečano ravnjo kisika v možganih se izboljšata koncentracija in spomin, s tem pa kognitivne funkcije. Študenti, ki so bili deležni HBOT, so svojo učinkovitost, primerjaje s kontrolno skupino, izboljšali za 15 odstotkov.
Preberite več o demenci in hiperbarični kisikovi terapiji.
Rezervirajte HBOT zdaj
Pomen HBOT za demenco pri mlajši populaciji ni širše izkustveno podprt, a dokazano je, da HBOT pomaga pri kognitivnih funkcijah pri različnih nevroloških stanjih. A zaenkrat ne gre za odobreno terapijo v spopadanju z demenco, pred odločitvijo za HBOT se je treba vedno posvetovati z zdravnikom.